Veleposlaništvo RS Dunaj /Gospodarsko sodelovanje /Bilateralno gospodarsko sodelovanje /

Bilateralno gospodarsko sodelovanje

 

 

Gospodarsko sodelovanje med Slovenijo in Avstrijo je odlično. Ob stoletjih skupne zgodovine in tesnih kulturnih vezi se vedno bolj prepleta tudi oboje gospodarstev. Avstrija je tradicionalno zelo pomemben tako izvozni kot uvozni partner za Slovenijo; po skupnem obsegu blagovne menjave se uvršča na tretje mesto (za Nemčijo in Italijo). Obenem je tudi najpomembnejši naložbenik v Sloveniji.  Tudi Slovenija za Avstrijo, ki je sicer najmočneje vezana na nemško gospodarstvo, predstavlja pomembnega partnerja: v 2019 je Slovenija ohranila 16. mesto uvozne partnerice z 1,4 % deležem ter 12. mesto izvozne partnerice z 2,1 % deležem izvoza (vsi podatki Statistik Austria). Slovenija v Avstrijo izvozi skoraj 7% njenega celotnega izvoza, Avstrija pa ima kar 10% delež pri celotnem uvozu Slovenije, kar je zanjo tudi globalno izjemno. Slovenija je tudi z naskokom največji odjemalec avstrijskega blaga per capita (okoli 1.534 EUR). Zelo pomembno dimenzijo sodelovanja predstavlja čezmejno opravljanje storitev. Hkrati se krepijo regionalne aktivnosti s posameznimi avstrijskimi deželami.

Obseg blagovne menjave se je tudi v letu 2019 povečal in znaša že skoraj preko 5,4 mrd EUR. Pri tem se je uvoz iz Avstrije okrepil na 3,18 mrd € (+2,4%; v 2018 +5,4%); izvoz pa na 2,21 mrd € (+1,8% rast; v 2018 celo +9,8% rast). Jedro blagovne menjave predstavljajo stroji in strojni deli, kotli ipd., sledi električna in elektronska oprema, vozila oz. deli zanje, mineralna goriva in olja, farmacevtski izdelki, plastika in plastični izdelki itd.

Slovenija največ izvozi na avstrijsko Štajersko (7. partner s 29,2% deležem izvoza), sledijo Gornja Avstrija (13,4%), Spodnja Avstrija (12,7%), Dunaj (12,5%), Koroška (6. partner  in 12,3% delež), Salzburg (6% delež), Tirolska (5,8% delež), Predarlska (5,7% delež) ter Gradiščanska (2,4% delež).

Zelo pomembna je tudi storitvena menjava, kjer je Avstrija drugi partner Slovenije (skoraj vzporedno z Nemčijo) in kjer Slovenija beleži presežek. Lani je menjava storitev z Avstrijo dosegla 1,9 mrd EUR (+6,5% rast), od tega 1.25 mrd EUR izvoza storitev (14,6% delež), v njenem okviru pa prevladujejo transportne in turistične storitve.

Avstrija se uvršča med najpomembnejše trge slovenskega turizma. Glede prihodov turistov in njihovih prenočitev v Sloveniji je na tretjem mestu, za Italijo in Nemčijo. Trendi rasti se je nadaljeval tudi v letu 2019, ko se je število prihodov avstrijskih turistov povečalo za 3,9% (8,4% delež tujih gostov; 396.464), število prenočitev pa se je ohranilo na 1.011.682 (8,9% skupni delež).

Še poseben gospodarski izziv za zadnjih letih predstavlja čezmejno opravljanje storitev. Vedno več podjetij namreč želi na zanimivem in bližnjem sosednjem trgu ponuditi svoje storitve brez ustanovitve podjetja, kar je pravzaprav prvi korak njihove internacionalizacije. Če gre za začasno dejavnost, jim svoboda opravljanja storitev na notranjem trgu EU to omogoča. Podjetja lahko opravljajo te storitve s svojimi zaposlenimi, je pa napotene delavce potrebno prijaviti napotitev in poskrbeti, da napotitve spremlja ustrezna dokumentacija, napoteni delavci pa prejemajo plačo v skladu z veljavno avstrijsko kolektivno pogodbo.

Slovenska podjetja in še posebej obrtniki so zagotovo med najbolj aktivnimi pri izvajanju te svoboščine enotnega trga v Avstriji; lani je bilo čezmejno občasno aktivnih skoraj 66.000 delavcev ter še številni samostojni podjetniki oz. obrtniki. Kar pa ni lahko, saj je AT v zadnjih dekadi pomembno zaostrila svojo zakonodajo (in njeno izvajanje) in šele zadnjo leto lahko z zadovoljstvom opažamo določeno izboljšanje situacije, pri čemer se pričakuje, da bo Avstrija v kratkem popravila oz. prilagodila svojo zakonodajo pravu EU (sodni primeri Čepelnik, Maksimović idr.).

Obrtniške spretnosti so v Avstriji zelo cenjene in ob pomanjkanju strokovno usposobljene delovne sile v Avstriji številni slovenski podjetniki in obrtniki, še posebej v obmejnih regijah, že utečeno ponujajo svoje visokokakovostne storitve. Kakovost slovenskega kadra potrjuje tudi preko 14.000 zaposlenih slovenskih delovnih migrantov v Avstriji.

Avstrijski trg predstavlja najpomembnejši trg tudi za Luko Koper, ki že vrsto let drži mesto najpomembnejšega pomorskega pristanišča (33% delež) in okno v svet za avstrijsko gospodarstvo.

Avstrijski gospodarski subjekti ostajajo najpomembnejši investitor v slovensko gospodarstvo (pri tem pogosto Avstrijo uporabijo kot izhodišče za investiranje v Slovenijo tudi drugih tuji investitorji). Konec leta 2019 so avstrijske neposredne naložbe dosegle 3,63 mrd EUR oz. okoli 24% vseh tujih naložb. Gre za investicije v pravzaprav vse panoge; naj naštejemo le nekaj najbolj aktualnih: Cargo-partner, ETI, Fenix Media, Herz Armaturen, Kapsch, Knauf Insulation, Magna, Palfinger, Rosenbauer, Salonit Anhovo, Saubermacher, nakupovalni center Aleja v Ljubljani, Supernova centri idr.

Po anketi Advantage Austria velika večina vprašanih vodilnih predstavnikov avstrijskih podjetij, uvoznikov in partnerjev ocenjuje atraktivnost Slovenije kot visoko in kar 91% bi jih ponovno investiralo v Slovenijo, v ospredje pa v 2020 stopajo področja kot so zdravstvo, Start-up podjetja, avtomobilska industrija in logistika. Pogosto Slovenija nastopa kot hub za druge države nekdanje Jugoslavije.

V Sloveniji je preko 1000 podružnic oz. podjetij z večinskim avstrijskim kapitalom z okoli 25.000 zaposlenimi. V Avstriji je 278  podjetij, ki so v večinski lasti slovenskih subjektov).

Slovenske naložbe v Avstrijo so v 2018 znašale 116,6 mio EUR (+8% rast; 1,92% vseh naložb v tujini). Avstrija s  privlačnim poslovnim in stabilnim poslovnim okoljem ter spodbudami pritegne tudi številna slovenska mala in srednje velika podjetja (pivovarna Bevog, živa solata Pan Organic, harmonike Rutar, ograje Kočevar, stroji Ledinek idr.). K temu še posebej prispevajo ugodno skupinsko/pavšalno obdavčenje, urejen trg dela in plačilna disciplina, ugodni najemnin prostorov v tehnoloških parkih in razvojne spodbude. Pri tem nudi pomoč in brezplačne storitve ABA (Austrian Business Agency) ter deželne agencije.

Tudi v programskem obdobju 2014-2020 se nadaljuje zelo uspešno čezmejno sodelovanje med Slovenijo in Avstrijo (program Interreg V-A Slovenija-Avstrija).

POSLOVNO OKOLJE

Avstrija sodi med visoko industrializirane države (28,4% BDP), pri čemer so med najbolj pomembnimi industrijskimi sektorji strojno in kovinsko-predelovalna industrija, kemična industrija, avtomobilska industrija, plin in ogrevanje, električni izdelki in elektronika, naftna industrija, proizvodnja hrane in živilskih izdelkov, rudarstvo ter proizvodnja jekla, lesna industrija, IKT ter gradbeništvo.

Avstrijo nadalje označuje visoka produktivnost dela, dober izobraževalni sistem vključno z dualnim izobraževanjem (vajeništvo), krožišče poslovne lokacije med centralno-vzhodnimi evropskim državami (številna mednarodna podjetja iz Avstrije pokrivajo JV ali CV evropsko regijo), odlično start-up in podporno okolje, premije za investiranje v razvoj, zelo dobra kakovost življenja in splošne blaginje ipd.

Avstrijsko poslovno okolje je stabilno (inflacija 1,5%) in konkurenčno. Gre za trg v bližini, ki sicer nudi številne priložnosti v različnih gospodarskih sektorjih. Avstrija je v 2017-19 doživljala obdobje izjemne gospodarske konjunkture, ki jo poganjata tako močno domače povpraševanje (že sicer visoka  kupna moč) ter krepitev izvoza. Gospodarska rast je bila v 2018 2,4%, v 2019 pa je (še posebej v zadnjem kvartalu) upadala na 1,6%. Tako dobrih rezultatov in obetov za rast majhnega in odprtega gospodarstva ni bilo že dolga leta, spremljalo pa jih (po dolgih letih) tudi že zaznavno zmanjšanje brezposelnosti … vse do pandemije COVID-19, ki je tudi Avstrijo močno prizadela (Evropska komisija 7,1% upad BDP). Pri tem je bil še posebej prizadet trg dela: število brezposelnih se je ob vrhuncu krize povišalo na skoraj 0,5 mio, ob tem pa je bilo v ukrep Korona skrajšanega dela vključenih preko 1,35 mio zaposlenih. Ne glede na to je Korona kriza izpostavila nujno povezanost oz. odvisnost Avstrije od tuje delovne sile v številnih panogah.

Z junijem je Avstrija sprostila pretežni del COVID-19 omejitvenih ukrepov, tudi omejitve vstopov s sosednjimi in nato postopoma številnim državami EU/EFTA se odpravljajo,  kar bo zagotovo olajšalo ponoven zagon gospodarske aktivnosti. Velja omeniti tudi posebno skrb, da tudi v času COVID-19 omejitvenih ukrepov gospodarski tokovi (tako blagovni kot storitveni) ne bi bili prekinjeni (gospodarske izjeme na mejah). V drugi polovici 2020 se pričakuje postopna normalizacija gospodarske aktivnosti, ob tem pa velja poudariti tudi obete hitrega in močnega okrevanja v 2021 (prognoza Evropske komisije 5,5%).

Ob vstopu na trg sosednje države je potrebno upoštevati, da gre za zahteven, zrel in visoko konkurenčen trg, na katerega je potrebno vstopiti zelo dobro pripravljen, upoštevati standarde in veljavne poslovne običaje, ohranjati prisotnost in preko nje prepoznavnost, ter se držati pravil. To še posebej velja tudi za že omenjeno opravljanje čezmejnih storitev, kjer so v primeru kršitev kazni zelo visoke.

Aktivnosti je potrebno izvajati na dolgi rok, ovire (tudi protekcionistične) pa preseči tudi z vztrajnostjo in pridobitvijo zaupanja, predvsem pa visoko-tehnološkimi in kakovostnimi inovativnimi proizvodi oz. storitvami, za katere je avstrijskem trgu vedno povpraševanje. 

Avstrija zelo aktivno izvaja izgradnjo oz. modernizacijo prometne ter IKT infrastrukture Veleposlaništvo o aktivni javnih razpisih slovenska podjetja tekoče obvešča na Izvoznem oknu. Trenutno so prizadevanja avstrijskega gospodarstva še posebej usmerjena v ekologizacijo ter digitalizacijo proizvodov oz. storitev. Trajnostno gospodarstvo s poudarki na vodni/vetrni/sončni energiji, inteligentnem ločevanju odpadkov, novimi koncepti pakiranja in pametne mobilnosti so nosilni trendi avstrijskega gospodarstva, tudi za mednarodna partnerstva. Seveda pa poslovne priložnosti ponujajo tudi druge panoge.

Veleposlaništvo RS na Dunaju nudi praktično usmerjeno pomoč slovenskim podjetjem pri vstopu in širitvi aktivnosti na avstrijskem trgu (dostopi do poslovnih baz ter oblikovanje okvirnega seznama potencialnih poslovnih partnerjev, kontakti, pravne pomoči, poizvedovanja ali pomoč pri navezavi stikov na pristojnih avstrijskih ministrstvih in drugih institucijah, registri in brezplačni oglasi za trgovske zastopnike, poslovne informacije in poslovne priložnosti  itd.) ter privabljanju in podpori tujih investitorjev v Sloveniji. Skupaj s poslovnim klubom Slovenska gospodarska zveza (SGZ) v Celovcu ter sorodnimi gospodarskimi združenji (npr. Avstrijsko-slovenska trgovinska zbornica v Gradcu) smo ključna vstopna točka za najrazličnejše situacije na avstrijsko tržišče. Na veleposlaništvu lahko med drugim organiziramo tudi manjše poslovno-promocijske dogodke v naših prostorih ali sodelujemo pri vaših poslovno-promocijskih, strokovnih ali konferenčnih aktivnostih (možnost sofinanciranja iz projektno gospodarskega sklada) ipd.

Veseli bomo, če vam bomo lahko preko nudenja naših storitev pomagali pri iskanju novih poslovnih priložnosti,

mag. Dušan Pšeničnik