Veleposlaništvo RS Dunaj /Novice /
11.10.2010  

Slovenija ob obletnici plebiscita pričakuje napredek pri reševanju odprtih vprašanj

Ljubljana/Dunaj, 7. oktobra (STA) - Na avstrijskem Koroškem so se 10. oktobra 1920 prebivalci na plebiscitu odločili za življenje v Avstriji. Ta je pred plebiscitom obljubljala varstvo slovenske manjšine, a obljuba tudi 90 let po plebiscitu v celoti še ni udejanjena v praksi. Slovenska stran v letu okrogle obletnice pričakuje napredek na tem področju.

Tako državni sekretar na uradu vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu Boris Jesih kot slovenski veleposlanik na Dunaju Aleksander Geržina sta za STA ob tej priložnosti izrazila pričakovanje, da se bo vprašanje zaščite slovenske manjšine na avstrijske Koroškem čim prej dokončno rešilo. Oba sta tudi ocenila, da je prišlo v zadnjem času do določenega napredka.

Jesih ob tem poudarja, da še vedno obstaja vrsta odprtih vprašanj, ki jih je treba urediti. Med njimi je ustrezna zagotovitev dvojezičnih krajevnih napisov na avstrijskem Koroškem. Kot je opozoril, prelaganje rešitve tega vprašanja slabo vpliva tudi na odnose med večino in manjšino.

Slovenija po njegovih besedah poleg reševanja tega vprašanja pričakuje tudi vzporedno reševanje drugih enako pomembnih, kot sta reforma dvojezičnega šolstva, "kar je usodnega pomena za obstoj manjšine", in ustrezno financiranje manjšinskih institucij s strani avstrijske države, pa tudi dežele Koroške, "kjer prihaja do očitne diskriminacije posameznih ustanov manjšine v primerjavi s tistimi, ki pokrivajo samo večinsko prebivalstvo".

Slovenija ob obletnici plebiscita pričakuje uresničevanje že sprejetih določil. "Če pa ta ne omogočajo uresničitve manjšinskih pravic, kar je, kot kaže, očitno, od Avstrije pričakujemo, da pospeši začeto celovito reformo manjšinske zakonodaje, ki bo učinkovito zagotovila obstoj in razvoj slovenske manjšine," dodaja Jesih.

Trenutne odnose znotraj same manjšine državni sekretar v primerjavi s še nedavnimi ocenjuje kot "naravnost zgledne". V tem vidi dobro osnovo za reševanje stvari v bodoče. "Neenotna manjšina je v preteklosti tudi sam prispevala, da se je lažje izogibalo reševanju nekaterih bistvenih vprašanj," je opozoril.

Napoved deželnega glavarja avstrijske Koroške Gerharda Dörflerja, da bo postavil nove dvojezične table, pa je po Jesihovem mnenju "po dolgem času korak v pravo smer k dokončni rešitvi problema, ki se že dolgo, predolgo rešuje".

Za dokončno rešitev po njegovem mnenju tako na zvezni kot deželni ravni primanjkuje le kanček dobre volje. "Občutek imamo, da v Avstriji že dolgo, in vse bolj tudi na Koroškem, večji del ljudi ne vidi več nobenih ovir, da bi do tega prišlo," je še dejal Jesih.

Veleposlanik Geržina pa je izpostavil, da v celoti gledano položaj slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem in Štajerskem 90 let po plebiscitu ni tako slab. Manjšina je dobro integrirana in gospodarsko uspešna. Slovensko zunanje ministrstvo si posebej prizadeva za še večjo gospodarsko aktivnost manjšine - poleg jezika gre za pomemben temelj njenega obstoja - in da bi ta šla v pozitivni smeri, pravi Geržina.

Obstaja nekaj vprašanj, ki so s sosednjo državo nedorečena, a se rešujejo, in prihaja do nekaterih premikov tudi na področju dvojezične topografije, kar Slovenijo, tako veleposlanik, "posebej veseli".

"Tudi po zaslugi slovenske diplomacije v zadnjem letu dni prihaja do nekaterih premikov na tem področju, in prihaja predvsem do neke druge, bolj pozitivne klime na avstrijskem Koroškem, ki je pred nekaj meseci še ni bilo zaznati," pravi Geržina.

V celoti gledano pa po njegovih besedah vsa vprašanja še niso rešena. "Financiranje glasbene šole je poseben problem, ki ga skušamo ustrezno doreči z našimi avstrijskimi sogovorniki. Glede dvojezične topografije, ki je v javnosti izpostavljena kot najpomembnejše vprašanje obstoja manjšine, sam upam, da bo pozitivni trenutek, ki smo mu sedaj priča, rezultiral tudi v nekih končnih dogovorih v doglednem času," dodaja Geržina.

Razmer znotraj same manjšine in manjšinskimi organizacijami veleposlanik podrobneje ni komentiral, poudaril pa je, da so to demokratične organizacije, ki "imajo med seboj v različnih fazah svojega delovanja različne odnose". To je po njegovih besedah pogojeno tako z osebami, ki vodijo te organizacije, kot z načinom vodenja in z nekaterimi zgodovinsko pogojenimi razlogi.

"Mislim, da manjšinske organizacije, vsaka zase in vse tri skupaj, dobro delajo, delajo v prid manjšini. Bilo bi dobro, če bi se povezovale še bolj, tudi z vključitvijo Enotne liste, menim pa, da se bo to v naslednjih nekaj mesecih tudi zgodilo. Mislim, da je neka pozitivna klima tudi med njimi v zadnjih mesecih ustvarjena in tega smo v Sloveniji veseli," je še dejal veleposlanik.

Časovnih okvirov za rešitev dvojezičnih napisov ni želel napovedati, poudaril pa je, da obstaja novo ozračje in zavedanje, da je potrebno odprta vprašanja, ki jih dolguje Avstrija iz naslova Avstrijske državne pogodbe, enkrat za vselej zapreti. Preostala odprta vprašanja, ki izvirajo iz celovite zaščite slovenske manjšine, pa je treba "rešiti na način, da bodo vsi, tako manjšina kot tudi večina, zadovoljni".