Veleposlaništvo RS Dunaj /Novice /
09.10.2017  

Skupaj za svet brez smrtne kazni

Na današnji dan boja proti smrtni kazni potrjujemo svoja prizadevanja za odpravo smrtne kazni po vsem svetu.

Pozitivno je, da lahko že desetletja opažamo svetovni trend omejevanja in odpravljanja smrtne kazni. Od skupno 193 držav članic OZN danes dejansko izvajajo smrtno kazen le še v 36, torej v slabih 20%. Če je bila smrtna kazen v osemdesetih letih prejšnjega stoletja še pravilo, je danes izjema. V Evropi je okrutna kazen skoraj že ukinjena - razen ene izjeme. Skrajni čas je, da tudi Belorusija ukine usmrtitve in se Evropo v celoti za vedno osvobodi smrtne kazni.

Z zaskrbljenostjo pa opažamo, da se v nekaterih državah sveta resno razpravlja o ponovni uvedbi smrtne kazni in da so jo v drugih državah po dolgoletnih moratorijih ponovno začeli izvajati. To je v nasprotju s svetovnim trendom in deloma tudi z mednarodnim pravom. Pozivamo vse države, naj upoštevajo svoje mednarodne obveznosti in spoštujejo duh Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, ki določa postopno ukinitev smrtne kazni.

Veliko ljudi po svetu še vedno živi v državah, kjer jim grozi smrtna kazen. Preti jim nevarnost, da so samovoljno ali celo pomotoma obsojeni na smrt in nato usmrčeni. Pogosto smrtna kazen doleti revne ljudi, saj nimajo sredstev, da bi se lahko učinkovito branili pred obtožbami. Pod geslom - "Revščina in sodstvo - smrtonosna kombinacija" na današnji svetovni dan boja proti smrtni kazni opozarjamo na to nepravičnost. Pogosto so žrtve smrtne kazni pripadniki etničnih in verskih manjšin ter osebe, ki so diskriminirane na podlagi spolne orientacije in spolne identitete. V resolucijah, ki smo jih pred kratkim skupaj sprejeli v Svetu OZN za človekove pravice, pozivamo vse države, ki še vedno niso odpravile smrtne kazni, da odpravijo diskriminatorno in neenakopravno obravnavo obtoženih, ter da v nobenem primeru ne izvajajo smrtne kazni proti mladoletnim osebam, osebam z duševnimi motnjami in nosečnicam.

Ne glede na to, ali se izvaja diskriminatorno ali ne, ali doleti po krivici obsojene ali ne, ali se uporabi za onemogočanje političnih nasprotnikov ali ne, smrtna kazen ni združljiva z našim razumevanjem človekovih pravic. V naših nacionalnih zakonodajah je smrtna kazen prepovedana. Z ratifikacijo ustreznih Dodatnih protokolov k Evropski konvenciji o človekovih pravicah in Mednarodnemu paktu o državljanskih in političnih pravicah smo se pred mednarodno javnostjo zavezali, da se smrtne obsodbe ne bodo nikoli več izrekale ali izvajale. 84 držav je šlo po isti poti in se v Drugem fakultativnem protokolu k Mednarodnemu paktu o državljanskih in političnih pravicah zavezalo k odpravi smrtne kazni.

Kdor meni, da je smrtna kazen sredstvo proti nasilju, hujšim kaznivim dejanjem in terorizmu, sporočamo naslednje: znanstvene študije dokazujejo, da smrtna kazen ne prestraši ne zločincev ne teroristov. Namesto, da bi nasilje odvračala, smrtna kazen povzroča le še več nasilja. Mogoče zadovolji potrebo po maščevanju, a žrtvam hujših kaznivih dejanj in njihovim bližnjim ne prinese poprave škode. Smrtna kazen torej probleme poglablja, namesto da bi jih rešila.

Zavzemamo se za zaščito dostojanstva in človekovih pravic vsakega posameznika, ne le v naših državah, ne le v Evropi, temveč po vsem svetu. V naših očeh smrtna kazen simbolno predstavlja neštete kršitve človekovih pravic, ki se danes dogajajo. V 21. stoletju ni prostora za smrtno kazen.

V dialogu z državami, ki izvajajo smrtno kazen, si bomo prizadevali za omejitev in odpravo smrtne kazni. Moratorij, ki bi ga spoštovali po vsem svetu, bi bil pomemben korak k temu cilju. Še naprej si bomo prizadevali, da bo smrtna kazen tema, s katero se bodo ukvarjali mednarodni forumi, in se s pobudami na svetovni in regionalni ravni zavzemali za njeno ukinitev. Pri tem priznavamo in podpiramo prizadevanja angažiranih predstavnikov civilne družbe, politike, sodstva, znanosti in kulture iz vsega sveta. Skupaj se želimo zavzemati za svet brez smrtne kazni.


Zunanji ministri[1] Avstrije, Lihtenštajna, Luksemburga, Nemčije, Slovenije in Švice. 

 


[1] Sledi po abecednem vrstnem redu držav.